Zbrati pogum in narediti spremembo. Vse kar je potrebno za to, da se premaknemo s točke, ko v našem življenju ni vse tako, kot si želimo, da bi bilo. Pa vendar, nekaj je imeti željo, nekaj pa dejansko narediti spremembo. Vsak, ki je kdaj naredil korak v smeri, ko se je moral posloviti od vsega znanega in se prepustiti neznanemu, ve, kako težko je, ko puščaš del svojega življenja za sabo. Težko že, a pomislite, kako težko bi nam bilo šele, če bi se preprosto vdali v usodo in še naprej živeli življenje, ki nas ne bi osrečevalo.
Opravljene so bile različne študije o tem, kako zelo smo srečni. Skrb zbujajoč oziroma žalosten je podatek, da naj bi le trije od desetih ljudi bili srečni. Kaj se dogaja s preostalimi sedmimi, ali poskušajo kako poseči po spremembah, ali pa so preprosto že zgubili upanje, da bi se spremembe kdaj sploh lahko zgodile? Razlogov za nezadovoljstvo s svojim življenjem in svojo trenutno situacijo lahko najdemo precej – od nezadovoljstva s svojim telesom, finančne nestabilnosti, dolgov, do zdravstvenih problemov, strahu pred izgubo službe, pomanjkanja energije in stresa. Pa še bi lahko našteval. Pišejo se knjige o tem, kako ne izgoreti, vse pogosteje slišimo, kako je nekdo poiskal psihološko pomoč, v časopisu pa beremo celo o tem, kako zdaj že generacije pod petindvajset posegajo po črtici kokaina, da lažje preživijo dan ob predavanjih in študentskem delu.
Ogromno je dostopnega gradiva, tudi brezplačnega, ki nas poskuša usmerjati do točke, ko se zavemo, da je prišel čas za spremembo. Tudi če se lahko zgodi že zdaj, v tem trenutku, pa je za pravo spremembo pogosto potrebno kar nekaj časa in precej vztrajanja, da se sploh zgodi. Za svojo pot smo na koncu odgovorni sami, tja, kamor gremo, vodijo naše besede in naša dejanja. Če si v življenju želimo resnično spremembo, da moramo spremeniti lastno vibracijo. Vsekakor se prebere lažje kot potem to tudi naredi, ampak še vedno je od energije, ki jo bomo oddajali, odvisno, kakšno bomo prejeli. Če se bomo recimo ukvarjali z besedami in dejanji drugih namesto z lastnimi, lahko tudi pričakujemo, da se bodo drugi z našo. Vsako delovanje, ki ga sprožimo, ima svojo reakcijo in verjamem v tisto, da naj bi se dobro z dobrim vrnilo.
Tisti, ki so ostali zvesti sebi in so zbrali dovolj poguma za spremembo, pravijo, da so danes srečnejši. Ne samo da se niso ozirali na vplive in mnenje okolice ter ostali zvesti sebi, vsakodnevno najdejo vsaj nekaj časa zase, ko se umaknejo od vsega in vseh, ter za to, da se lažje spopadejo z vsem, kar življenje prinaša, vsaj nekaj minut meditirajo, izvajajo dihalne vaje, si privoščijo spanec ali pa kako drugače napolnijo baterije za to, da gredo naprej kar se da z lahkim korakom. Nihče ne pravi, da je meditacija nekaj, kar je lahko osvojiti, treba si je vzeti precej časa, da jo osvojimo in začenjamo razumeti, a ko se to zgodi, začenjamo razumeti tudi tisto, česar do sedaj nismo.
Slaba volja je razlog za stres, stres je vzrok bolezni. Včasih korak, ki ga moramo narediti, ni ravno najlažji, spremljajo ga lahko dvomi in tudi strah, a če kaj, so spremembe nedvomno tiste, ki so naše zveste spremljevalke skozi tok življenja. Nekatere, ki se pripetijo, nam niso všeč in v nas vzbudijo precej bolečine, druge pa se preprosto morajo zgoditi. Za to, da prekinemo tisto, kar nas tako ali drugače omejuje in k žalosti botruje, ter se posvetimo tistemu, kar nam bo na daljši rok prinašalo več tistega, česar si želimo. Naj ne ostane le želja po spremembi. Naj se ta tudi zgodi.
- iz kolumne, objavljene v reviji Zvezde/Lady, št. 2., 8. januar 2020