dennismalacic

Človek človeku človek.

VLADAVINA “LJUBEZNI”

Pravijo, da je maj mesec ljubezni. Je pa tudi februar, navsezadnje imamo valentinovo, ki je že zdavnaj doseglo modele sodobnega kapitalističnega trga in tako povozilo slovenski praznik zaljubljencev, gregorjevo oziroma dan, ko se ptički ženijo. Na eni strani vsi marketinški prijemi tega časa kričijo, kaj ponujajo zaljubljencem in kaj se spodobi podariti, na drugi strani pa odmeva Facebookova skrita skupina, ki je le jasen kazalnik, v kakšni družbi »ljubezni« živimo: skoraj pet tisoč moških je bilo zbranih v skupini, katere namen je, da fotografirajo natakarice v lokalih v vseh možnih perspektivah, »obraz, spredi, zadi pa še kje.« Natakarice naj bi člani skupine, ki je bila dan po razkritju v medijih že izbrisana, fotografirali brez njihovega dovoljenja, zato se je še isti dan, kot se je zgodil izbris, pojavila že nova, ki poziva k objavljanju deklet izza šanka le ob njihovi vednosti in odobritvi.

Verjetno je člane te skupine zabavalo, da so tekmovali v tem, kateri bo sokompanjonom ponudil boljšo fotografijo dekleta, ki mu je postreglo z alkoholno pijačo. Po možnosti ne z enim, ampak celo z dvema ali več rundami, ob fotografskem dosežku, ki so ga dosegli prikrito, pa so ji navrgli še kakšno opazko ali dve o njenih joškah in riti ter se nato vinjeni usedli za volan in vrnili domov k svoji ženi in otrokom. Pa so se kdaj vprašali, kako bi se počutilo tisto dekle, če bi vedelo, da je njena fotografija v skupini pohotnežev, ki se slinijo ob njenih oblinah? Mar vedo, da bi se lahko katera od njih počutila celo zlorabljeno?

Nekdo, ki brez vednosti posameznika širi njegovo fotografijo, ki morda celo razkriva (pre)več, ali pa se celo izdaja zanj – o čemer se lahko prepričamo ob le nekaj dneh, preživetih v aplikacijah za zmenkarije, kjer se ti lahko zgodi celo, da ti oseba na drugi strani vrne tvojo fotografijo in zatrjuje, da je na njej ona – bo verjetno tovrstno početje nadaljeval vse do trenutka, ko se mu bo njegovo dejanje vrnilo kot bumerang. Žal bo verjetno šele takrat občutil, kako je nekomu, ko mu ukradejo telo ali celo identiteto.

Minili so časi, ko nam je bilo očitno dovolj, da smo se lahko slinili ob dekletih v porničih, nagicah v revijah in na koledarjih v garažah. S Facebookovo ero je prišel čas, da svojo moškost dokazujemo s skrivnim fotografiranjem natakaric. Te lahko z všečki in komentarji celo tekmujejo, katera je bolj priljubljena in katera bolj zaželena, ne le za točenje pijače, temveč morda celo za potešitev kakšne druge potrebe. Da se to zgodi, ve skorajda vsak, ki je kdaj delal za šankom, po flaši, dveh, treh se lahko zgodi karkoli. Odvisno seveda od akterjev trenutka, tistih za šankom in tistih izza njega. Da se razumemo – da si privoščimo nekaj zabave, vsekakor ni narobe. Narobe je le, če se do nje pride s kakšno podlo potezo ali pri pristopu ali pri prestopu. Vendarle mnogi za šankom radi pozabijo na to, kdo oziroma kaj jih čaka doma.

Dostojnost si zasluži vsak. Tako tisti, ki nam postreže s pijačo, kot tisti, ki nas, če nas sreča zdrava pamet, po padlih rundah odpelje s taksijem varno do doma. A odnos do šoferjev je že druga zgodba, ki je nemalokrat le odraz dotedanjega dogajanja. Statistika kaže, da smo po porabi alkohola Slovenci v samem vrhu, s težavami, ki jih povzroči alkohol, naj bi se spopadalo celo več kot sto tisoč slovenskih družin. Znanih je veliko žalostnih zgodb, naštejemo jih lahko nekaj že v svojem okolju, a kaj, ko se tisti, ki so vpleteni, pogosto prepozno zavedejo, koliko bolečine povzročijo. Na koncu ta prizadane njih same, ostanejo sami, brez vseh in brez vsega. Najdejo se v alkoholu, fotografiranju deklet izza šanka, ko pridejo domov, pa ni ne nje ne otrok, saj je padla družina, tako kot je padla naša 13. vlada.

  • iz kolumne, objavljene v reviji Zvezde/Lady, št. 07, 12. februar 2020

Next Post

Previous Post

© 2024 dennismalacic

Theme by Anders Norén