»Se lahko pretvarjava, da so letala na nočnem nebu zvezdni utrinki? Resnično bi si zaželela eno željo.« Takšno je besedilo ene mojih naljubših pesmi Airplanes, ki me razveseli vedno znova in odpelje vsakič, ko se mi zarola. Poletna noč, narava, petje škržatov, ležanje na pokrovu avtomobila in lovljenje utrinkov. Ne bere se kot slabo doživetje, kajne? V temni noči brez svetlega sija lune, s prilagojenimi očali za gledanje v temi lahko po vsej nebesni krogli vidimo okrog 9000 zvezd. Vsaj do zdaj je veljajo tako, kmalu, ne tako daleč naprej, pravzaprav v bližnji prihodnosti, pa se utegne zgoditi, da bo na nebu svetilo več satelitov kot zvezd.
Nemalo posameznikov se je pred dnevi začudeno spraševalo, kaj se premika po nočnem nebu. Nekaterim je premikajoče se pikice uspelo celo ujeti v fotografijo ali video, in če so se nekateri morda za trenutek celo spraševali, ali so uzrli neznani leteči predmet, in razmišljali o teorijah o vesoljcih, so drugi, predvsem tisti, ki se ukvarjajo z astronomijo, že pred meseci opozarjali, da bodo sateliti Starlink uničili pogled na zvezdno nebo.
Priznam, ko sem zasledil objave na družbenih omrežjih, sem tudi sam posedel na balkonu, zrl v nebo in upal, da bom videl te premikajoče se pikice, o katerih so pisali, da se gibljejo hitro, v liniji in preletavajo nebo. Pa sem očitno gledal na napačno stran neba, saj so pri meni mežikale zgolj običajne zvezde. Pa se je začelo pisati, objavljali so se članki, pritegnila me je vsebina in tako danes tudi sam vem, da obstaja velika verjetnost, da bo pogled na zvezno nebo z leti spremenjen do te mere, da bomo prej kot zvezdni utrinek na nebu lahko ujeli katerega izmed satelitov, ki jih v orbito pošiljajo z namenom, da na vsakem kotičku Zemlje zagotovijo hiter in cenovno dostopen širokopasovni internet. Izstreljenih je bilo že več kot dvesto satelitov, pred dnevi je v orbito poletela sedma flota. Do konca leta naj bi jih zgolj tehnološko podjetje Elona Muska izstrelilo več kot tisoč petsto, v prihodnjih desetih letih naj bi jih bilo na nebu že dvajset do štirideset tisoč. Govorimo zgolj o satelitih enega podjetja, medtem, ko svoje mreže napovedujejo tudi druga podjetja, katerih novi konjiček je osvajanje neba, s tem pa dolgoročno krojijo življenje prav vsakega Zemljana. Kot pišejo kolegi pri astronomski reviji Spika, groba ocena pravi, da bomo na nebu v mraku videli vsaj okrog sto satelitov, svetlih kot najsvetlejše zvezde. Tako naj bi bilo vedno in povsod, kako hudo pravzaprav bo pa je trenutno še težko napovedati, je pa že zdaj, ko jih imamo na nebu zgolj peščico v primerjavi z dolgoročnimi napovedmi, jasno, da so se pred težavo znašli tako ljubiteljski kot profesionalni astronomi, saj sateliti lahko pomenijo konec astronomije z zemeljskih tal, saj bi prej kot karkoli drugega na nebu opazili na desetine Starlinkov. Ne le da grozi natrpanost Zemljine orbite, obeta se nam svetlobno onesnaženje, kot ga doslej še ni bilo.
Vrnimo se na začetek. V teh dneh večina letal ostaja prizemljenih, na nebu se znajde zgolj kakšna izjema, ki ni komercialna. Tudi, ko se bodo vrnila, bi lahko prihodnost kot taka poskrbela, da bi bilo število letal na nebu zdesetkano s številom satelitov. Njihovo povečanje bo v nekaj letih preseglo število vidnih zvezd, s tem pa se bo lahko izgubila tudi magičnost lovljenja utrinkov v poletnih večerih. Bomo mar po novem lovili satelite in ne utrinkov? Bo Airplanes dobil svojo naslednico, v kateri bo pevka pela: »Se lahko pretvarjava, da so sateliti na nočnem nebu zvezdni utrinki?« Po vseh trenutno javno dostopnih informacijah, po vseh opozorilih astronomov in observatorijev, bi se torej lahko zgodilo, da nas bo v prihodnje ob pogledu v nebo namesto zvezd pozdravila množica satelitov. Mar je potreba po širokopasovnem internetu v vsakem kotičku Zemlje resnično tako velika, da smo za to pripravljeni žrtvovati znano podobo nočnega neba?
- iz kolumne, objavljene v reviji Zvezde/Lady, št. 19., 6. maj 2020