dennismalacic

Človek človeku človek.

ČAROBNOST

Pregovorno za december pravimo, da je najlepši čas v letu. Sam verjamem, da ne glede na to, v kakšnem stanju je posameznik, ali dobrem ali slabem, s koncem leta prihaja tudi upanje. Na boljše in lepše. Pa vendar, ne glede na to, na katerem križišču življenja tavamo, si lahko boljše in lepše naredimo že zdaj, v tem trenutku. Te dni prebiram knjigo, s katero me je povsem nepripravljenega presenetila prijateljica Patricija, Z dobrimi vibracijami do boljšega življenja. Njenega avtorja, instagramerskega guruja Vexa Kinga, doslej nisem zasledil, mi je pa njegovo pisanje več kot pri srcu. Med tistim, kar mi je dalo največ za misliti, pravi: »Preden se pritožite glede šole, se spomnite, da nekateri ljudje sploh ne morejo priti do izobrazbe. Preden se pritožite, da se redite, se spomnite, da nekateri ljudje nimajo nobene hrane. Preden se pritožite glede svoje službe, se spomnite, da nekateri ljudje nimajo nobenega denarja. Preden se pritožite glede pospravljanja hiše, se spomnite, da nekateri ljudje sploh nimajo strehe nad glavo. Preden se pritožite glede pomivanja posode, se spomnite, da nekateri ljudje sploh nimajo vode.«

Priznajmo si. Verjamem, da ste se našli v zapisanih besedah. Sam sem se našel v skoraj vsakem stavku. Ljudje se čist preveč pritožujemo. Konstantno najdemo razlog, da nekje ali v nekom najdemo krivico, ki se nam domnevno godi. In kaj smo naredili za to, da bi prekinili začarani krog, v katerem smo se znašli? Nič, ker je lastno trpljenje tisto, ki nam najbolj ugaja, vloga žrtve pa tista, ki se je oklepamo z vsemi štirimi. Pa bi se ji morali povsem odreči. Svet si oblikujemo sami, z lastnimi mislimi. Če si ga bomo obarvali s sivino, bo to zgolj in edino naša krivda. Tisti, ki na svojo paleto življenja nanašamo mavrični spekter barv, pa lahko z dejstvi potrdimo, da se vera v to, da je ta svet lahko lep kljub vsem izzivom, s katerimi nas sooča, vsekakor izplača. Zakaj bi bil čaroben zgolj december, če pa je lahko čarobno vse leto? Diagnozi se lahko zahvalim za eno najlepših sprememb v mojem vsakdanu. Po njej se vsak večer zahvalim za vse lepo, kar se je zgodilo čez dan, obenem pa vesolje prosim, da naslednji dan popazi na moje bližnje in vse dobre ljudi. Med slednje spadamo vsi, ki nismo proti svetu nastrojeni škodoželjno, ki smo preprosti, prizemljeni, človeški. Ne glede na to, ali nosimo kravato ali pomivamo posodo. Vsi si zaslužimo spoštovanje, prijazen pristop pa je tisti, ki kaže resnično veličino človeka pred teboj. Čistilka na Planetu me je to jutro, nekaj po četrti, ko sva se srečala v pisarni, prestrašeno vprašala, ali lahko prižge dodatne luči, saj mora počistiti. Seveda nisem imel nič proti. Niti takrat, ko se mi je znova opravičila zaradi glasnosti sesalnika. Prosil sem jo, naj se mi ne opravičuje, da povsem razumem. Ko sva še malo poklepetala, se mi je nasmejala in dejala, da sem najprijaznejša oseba na Planetu. Kako lepo, več kot želel bi si, da bi tudi sami kdaj doživeli to prijetno toplino, ki jo doživi srce, ko sliši kaj takega. In verjamem, da teh besed ne bi bilo brez dejanj, ki so nam lahko za vzor. Vsak med nami lahko k lepšemu jutri prispeva nekaj svojega. Čemu se boste nocoj zahvalili pred spanjem in kaj boste storili jutri, da tudi sami komu prižgete iskrico v očeh?

  • iz kolumne, objavljene v reviji Lady, št. 49., 8. december 2021

Next Post

Previous Post

© 2022 dennismalacic

Theme by Anders Norén